Detektiva podrobno seznanite s problemom in natančno oblikujte vprašanja, na katera želite dobiti odgovor oz. katere dokazne materiale potrebujete.
Preden najamete detektiva, se prepričajte, ali je resnično detektiv, torej član Detektivske zbornice Republike Slovenije.
Detektiv lahko opravlja dejavnosti na področjih, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD-1).
Zakon (ZDD-1)Prenos PDF datoteke
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Ta zakon določa pogoje, upravičenja in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljnjem besedilu: fizična oseba) za opravljanje detektivske dejavnosti.
Ta zakon določa splošna pravila, ki urejajo izvajanje pravice do svobode ustanavljanja in prostega čezmejnega opravljanja storitev v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L, št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/123/ES).
Detektivska dejavnost je zbiranje, obdelava, posredovanje podatkov in informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja po tem zakonu detektiv, ki ima izdano licenco in izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom.
Detektivska dejavnost je regulirana gospodarska dejavnost, namenjena naročnikom detektivskih storitev, ki jo Republika Slovenija regulira zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, osebne varnosti in dostojanstva naročnikov, tretjih oseb in detektiva, ki neposredno opravlja dejavnost.
Detektivsko dejavnost lahko detektiv oziroma detektivka (v nadaljnjem besedilu: detektiv) opravlja samostojno kot svoboden poklic.
Detektivsko dejavnost lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki ima:
– kot poslovni subjekt v Poslovnem registru Slovenije vpisano detektivsko dejavnost;
– v delovnem razmerju detektiva in
– zavarovano odgovornost za škodo.
Detektiv s pridobljeno licenco se vpiše v evidenco detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost. Glede vpisa v evidenco se uporabljajo pravila pristojnega organa, ki ureja in vodi evidenco.
Osebe, ki opravljajo pripravništvo, osebe na praksi ali vajenci, lahko opravljajo delo samo pod stalnim neposrednim nadzorom detektiva (mentorja) in nimajo pravice samostojno izvajati detektivske dejavnosti. Pred nastopom dela morajo biti varnostno preverjeni.
Pravna ali fizična oseba mora imeti pred opravljanjem detektivske dejavnosti in ves čas opravljanja detektivske dejavnosti zavarovano odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati stranki ali tretjim osebam in izvira iz opravljanja detektivske dejavnosti.
Višina zavarovalne vsote se v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo, za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v zavarovalnem letu dogovori med zavarovalnico in pravno ali fizično osebo, ki opravlja detektivsko dejavnost.
Višina zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 42.000 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma 84.000 eurov za vse zavarovalne primere v zavarovalnem letu.
Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena mora kriti odgovornost za ravnanje vseh oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost.
Detektivi, ki imajo veljavno licenco za opravljanje detektivske dejavnosti, se obvezno združujejo v Detektivsko zbornico Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica). Zbornica je pravna oseba javnega prava.
Zbornica poleg nalog, določenih v 7. členu tega zakona, opravlja tudi naslednje naloge:
– sprejema kodeks poklicne etike;
– predlaga ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), program strokovnega usposabljanja, poklicne standarde in kataloge strokovnih znanj in spretnosti in način opravljanja detektivskega izpita;
– predlaga ministrstvu obrazec detektivske izkaznice;
– organizira in izvaja obdobna usposabljanja detektivov.
Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi organizacijo, organe in njihove pristojnosti.
K statutu zbornice, v delu, ki se nanaša na izvajanje javnega pooblastila, daje soglasje ministrstvo.
Zbornica (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) na podlagi javnega pooblastila:
– podeljuje in odvzema licenco za opravljanje detektivske dejavnosti in detektivsko izkaznico ter opravlja naloge, povezane z opravljanjem detektivske dejavnosti tujih detektivov v Republiki Sloveniji;
– vodi s tem zakonom predpisane evidence in
– opravlja strokovni nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb.
Pristojni organ opravlja naloge po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Zoper odločbo, ki jo izda pristojni organ, imajo stranke v postopku pravico do pritožbe, o kateri na drugi stopnji odloča ministrstvo.
Nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih pristojni organ opravlja kot javno pooblastilo, izvaja ministrstvo.
Ministrstvo lahko javno pooblastilo pristojnemu organu odvzame, če ta:
– nezakonito, neupravičeno ali v nasprotju z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek podeli ali odvzame licenco za opravljanje detektivske dejavnosti;
– v skladu s tem zakonom ne vodi evidenc detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost;
– ne spoštuje rokov in postopkov, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij tujim detektivom za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji;
– za vodenje in odločanje v upravnih postopkih in priznavanju poklicnih kvalifikacij nima za to usposobljene osebe.
Če ugotovi nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena, ministrstvo pristojni organ na to opozori in mu določi rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Rok za odpravo nepravilnosti ne sme biti daljši od 15 dni.
Če pristojni organ v roku iz prejšnjega odstavka nepravilnosti ne odpravi, ministrstvo javno pooblastilo do odprave nepravilnosti z odločbo, na katero pritožba ni dovoljena, dovoljen pa je upravni spor, odvzame. V primeru odvzema javnega pooblastila naloge pristojnega organa iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena ter druge in četrte alineje drugega odstavka 6. člena tega zakona prevzame ministrstvo.
Pristojni organ mora v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o prenehanju izvajanja javnega pooblastila, ministrstvu predati vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem nalog javnega pooblastila.
Za vodenje in odločanje v postopku odvzema javnega pooblastila se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Disciplinsko odgovornost detektivov ugotavlja pristojni organ v skladu s statutom, ki ureja reševanje disciplinskih postopkov.
Detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji lahko opravlja le detektiv z veljavno licenco.
Pristojni organ podeli licenco za opravljanje detektivske dejavnosti posamezniku, ki izpolnjuje pogoje, s certifikatom o licenci in ga vpiše v evidenco detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost. Poleg certifikata o licenci pristojni organ detektivu podeli detektivsko izkaznico, s katero se detektiv predstavlja in izkazuje upravičenost za opravljanje detektivske dejavnosti. Obliko, ceno in vsebino certifikata o licenci in detektivske izkaznice določi minister, pristojen za notranje zadeve.
Ko se detektiv sklicuje na izvajanje ukrepov detektiva po tem zakonu, mora na zahtevo osebe, na katero se ukrepi nanašajo, policista ali inšpektorja, pokazati detektivsko izkaznico.
Detektiv mora ves čas opravljanja detektivske dejavnosti izpolnjevati pogoje v skladu s tem zakonom. Če detektiv ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti, mora prenehati z opravljanjem dejavnosti in v osmih dneh od prenehanja izpolnjevanja pogojev pristojnemu organu vrniti certifikat o licenci in detektivsko izkaznico. Pristojni organ podatke o detektivu (ime, priimek, številka certifikata, datum odvzema licence in številko detektivske izkaznice), ki ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti, objavi na svoji spletni strani.
Vloga za pridobitev licence se vloži pri pristojnem organu. Vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za podelitev licence.
Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vsebino vloge za pridobitev licence.
Prosilec lahko pridobi licenco, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije);
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje ali enakovredno izobrazbo v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja;
– ima opravljen izpit za detektiva;
– je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov;
– v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji ali Obveščevalno varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo.
Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi ministrstvo, katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 14. člena tega zakona.
Varnostno preverjanje mora biti opravljeno pred izdajo licence za opravljanje detektivske dejavnosti ali kasneje, če je podan sum varnostnih zadržkov.
Varnostno preverjanje se opravi pri ugotavljanju pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti na zahtevo pristojnega organa za pridobitev licence, ob izkazanem pisnem soglasju prosilca.
Ministrstvo pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se nanašajo, in od drugih oseb, organov, organizacij ali nosilcev javnih pooblastil, ki so pristojni za vodenje evidenc v zvezi z dejanji iz prejšnjega člena.
Sodišča, prekrškovni in drugi organi so ministrstvu dolžni posredovati podatke o obstoju varnostnih zadržkov oziroma izpolnjevanju ostalih pogojev.
Ministrstvo o ugotovitvah varnostnega preverjanja obvesti pristojni organ, ki vodi ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in je dolžan o obstoju varnostnih zadržkov obvestiti prosilca.
Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerega izhaja:
– da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
– da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece in je v povezavi z opravljanjem detektivske dejavnosti ali;
– da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe pri opravljanju detektivske dejavnosti.
Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe je podan, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala detektivsko dejavnost. Pri presoji se na podlagi načela sorazmernosti, upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsta in višina predpisane sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varstvo človekovih pravic in svoboščin, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih v detektivski dejavnosti opravlja.
Za osebo, ki že opravlja detektivsko dejavnost, je utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti podan, če:
– je v kazenskem postopku in je proti njej vložena obtožba za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je storila v povezavi z opravljanjem detektivske dejavnosti ali
– je bila najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške, zaradi katerih se lahko po tem zakonu odvzame licenca izkaznica in ji je bila izrečena globa.
Odločitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, se prekine do pravnomočne odločitve, če:
– je v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
– je v kazenskem postopku za nenaklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je storil v povezavi z opravljanjem detektivske dejavnosti ali;
– je v postopku zaradi prekrška zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekrška po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekrška, zaradi katerega se lahko – po tem zakonu odvzame licenca in mu je bila zaradi teh prekrškov že izrečena globa;
Varnostni zadržki prenehajo z izbrisom pravnomočne odločitve iz kazenske ali prekrškovne evidence oziroma s pretekom razlogov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
Licenca preneha veljati, če:
– detektiv pisno izjavi, da ne želi več opravljati detektivske dejavnosti;
– detektiv umre.
V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka pristojni organ detektiva izbriše iz evidence detektivov in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost po uradni dolžnosti, ko izve za njegovo smrt.
Zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov in tretjih oseb lahko pristojni organ z odločbo izreče:
– trajni odvzem licence;
– začasni odvzem licence;
– pogojni odvzem licence (preizkusna doba);
– prepoved opravljanja čezmejne dejavnosti.
Pristojni organ pri presoji ukrepov iz prejšnjega odstavka ugotavlja okoliščine in težo posameznih ravnanj oziroma kršitev, število kršitev, vrsto in višino sankcije, čas, ki je potekel od storitve, ogroženost javnega interesa, nastanek ali verjetnost nastanka škodljivih posledic in vpliv na varnost ljudi in premoženja ter odloči v skladu načelom sorazmernosti.
Pristojni organ odvzame licenco detektivu če:
– zaradi njegovega nezakonitega dela obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti;
– obstaja hujša grožnja javnemu interesu, kršitev pravic prejemnikov storitev ali drugih posameznikov;
– ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je licenca izdana, lažni oziroma ponarejeni;
– ugotovi, da detektiv ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti;
– mu je bila odvzeta poslovna sposobnost;
– je detektivu izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti ali;
– je detektivu izrečen začasni odvzem licence in je bil na podlagi nove kršitve, za katero je mogoče izreči začasni odvzem, ponovno kaznovan z globo.
Z odločbo o odvzemu licence zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena se prepove ponovna pridobitev licence za čas od enega do štirih let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence.
Pristojni organ lahko zaradi razlogov varovanja javnega interesa imetniku licence, z odločbo izreče začasni odvzem, če kljub izrečenim globam za prekrške stori novo istovrstno kršitev:
– opravlja detektivsko dejavnost brez pisnega pooblastila (prvi odstavek 25. člena);
– zbira informacije, ki jih ni upravičen zbirati (drugi odstavek 26. člena);
– opravlja naloge, ki so mu prepovedane (prvi odstavek 32. člena);
– mu je z ukrepom inšpekcijskih služb izrečena začasna prepoved opravljanja dejavnosti in kljub izrečenemu ukrepu še naprej opravlja dejavnost (druga alineja prvega odstavka 39. člena).
Začasni odvzem licence se lahko izreče v trajanju od enega do šestih mesecev.
Če pristojni organ v primeru kršitev iz prvega odstavka prejšnjega člena ugotovi olajševalne okoliščine in ni huje ogrožen javni interes, se namesto začasnega odvzema licence lahko izreče pogojni odvzem licence.
V odločbi o pogojnem odvzemu licence pristojni organ odloči o začasnem odvzemu licence, ki pa ne bo izrečen, če imetnik licence v preizkusni dobi, ki jo določi pristojni organ, ne stori nove kršitve, za katero je mogoče izreči začasni odvzem licence in mu je za to kršitev izrečena globa.
Pogojni odvzem licence se ob upoštevanju razlogov iz prvega odstavka tega člena lahko izreče v trajanju od treh do dvanajstih mesecev (preizkusna doba).
Pristojni organ prekliče pogojni odvzem licence, če detektiv v preizkusni dobi stori novo kršitev, za katero je mogoče izreči začasni odvzem licence in mu je za to kršitev izrečena globa.
Pristojni organ tujemu detektivu prepove opravljanje čezmejne dejavnosti, če ugotovi, da so podani razlogi iz prve, druge, četrte, pete in šeste alineje 17. člena tega zakona ali ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je bilo izdano soglasje za opravljanje dejavnosti, lažni oziroma ponarejeni.
Prepoved opravljanja dejavnosti osebam, ki opravljajo dejavnost na podlagi pravice iz matične države (opravljanje čezmejne dejavnosti), traja, dokler obstajajo razlogi, zaradi katerih je bila prepoved izrečena.
Detektiv ali njegov zakoniti zastopnik mora pristojnemu organu v osmih dneh od nastopa razlogov iz 15. člena tega zakona oziroma po pravnomočnosti odločbe iz 17. člena tega zakona vrniti certifikat o licenci in detektivsko izkaznico.
O odvzemu licence in detektivske izkaznice odloča pristojni organ z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo.
Ko postane odločba o odvzemu licence in detektivske izkaznice pravnomočna, pristojni organ izbriše detektiva iz evidence detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost.
Posameznik se pred opravljanjem detektivskega izpita strokovno usposablja in izpopolnjuje za pridobitev strokovnih znanj in spretnosti po programu strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja (v nadaljnjem besedilu: program).
Detektiv je strokovno usposobljen, če ima opravljen detektivski izpit ali mu je bila z odločbo priznana poklicna kvalifikacija v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tujini.
Program usposabljanja in izpopolnjevanja detektiva, tarifo, kadrovske in materialne pogoje izvajanja programa ter način opravljanja detektivskega izpita predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
Ministrstvo lahko za izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja detektivov z odločbo, na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo pravni osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja;
– ima strokovni delavec, ki pri nosilcu javnega pooblastila vodi strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, izobrazbo pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe pridobljeno po študijskem programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo ustreza prvi stopnji študijskih programov, pedagoško-andragoško izpit in strokovni izpit, predpisan za področje izobraževanja;
– ima zagotovljene predavatelje in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za posamezna področja strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja;
– razpolaga s prostori, opremo in učnim gradivom, predpisanim za izvedbo programa in
– da niso podane okoliščine, iz katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo ustrezno izvajal programov.
Nosilec javnega pooblastila mora ves čas izpolnjevati pogoje, predpisane v prejšnjem odstavku, in javno pooblastilo izvajati zakonito in pravočasno ter na način, določen s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Ministrstvo nadzira izvajanje predpisanih programov. Če pri nadzoru ugotovi, da nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, na to opozori nosilca javnega pooblastila, ki je nepravilnosti dolžan odpraviti v enem mesecu. Če nosilec javnega pooblastila v tem roku nepravilnosti ne odpravi, ministrstvo javno pooblastilo z odločbo odvzame. Naloge nosilca javnega pooblastila prevzame ministrstvo ali jih z javnim natečajem podeli drugemu nosilcu javnega pooblastila. Nadzor nad izvajalcem usposabljanja lahko predlaga tudi pristojni organ.
Detektivska zbornica Republike Slovenije vsaka štiri leta organizira obdobno usposabljanje, ki se ga morajo udeležiti vsi detektivi. Vsebino in trajanje obdobnega usposabljanja predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
Detektiv opravlja dejavnosti izključno na podlagi pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. V primeru sklenjene pogodbe med detektivom in stranko mora biti pooblastilo priloga pogodbe.
Stranka lahko na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sama.
Detektiv lahko opravlja dejavnosti na področjih, ki so opredeljene s tem zakonom.
Detektiv pridobiva informacije o:
– osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod;
– anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj;
– dolžnikih in njihovem premoženju;
– predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni;
– dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;
– spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule;
– uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov;
– kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;
– zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.
Detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Kadar vročanje pošiljk urejajo posebni predpisi, mora detektiv izpolnjevati pogoje v skladu s temi predpisi.
Detektiv svetuje fizičnim in pravnim osebam na področju preprečevanja kaznivih ravnanj.
Detektiv načrtuje in izvaja zaščito poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov in informacij.
Detektiv opravlja upravičenja, ki so mu podeljena z drugimi zakoni.
Detektiv ima naslednja upravičenja:
– zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov;
– pridobiva podatke iz evidenc;
– osebno zaznava;
– uporablja tehnična sredstva.
Detektiv lahko opravlja storitve za naročnika samo v okviru dejavnosti, določenih v tem zakonu ali v drugem zakonu.
Detektiv lahko pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov.
Detektiv ima v okviru pisnega pooblastila stranke pravico pridobivati podatke iz:
– evidence registriranih vozil (registrsko označbo, podatke o lastnikih in podatke o vozilu);
– registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva (podatke o osebnem imenu, datumu rojstva, enotni matični številki občana, državljanstvu, času in kraju stalnega in začasnega prebivališča);
– evidence zavarovancev (podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah);
– slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov (podatke o plovilih in lastnikih).
Podatke iz prejšnjega odstavka je upravljavec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati na podlagi pooblastila iz 25. člena tega zakona v 15 dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Zahteva se lahko poda tudi ustno pri organu. Ne glede na način, na katerega je bila zahteva podana, mora detektiv zahtevi priložiti tudi fotokopijo pooblastila.
Detektiv sme vpogledati v sodne in upravne spise ali si iz njih prepisati podatke, kadar ima po zakonu, ki ureja to področje, pravico tudi stranka, ki ga je pooblastila.
Detektiv lahko pridobiva informacije tudi z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.
Pri izvajanju upravičenja iz prejšnjega odstavka detektiv ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor.
Pri izvajanju osebne zaznave lahko detektiv uporablja naprave za slikovno snemanje, v okviru naloge iz pooblastila, vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov.
Ob upoštevanju prepovedi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona lahko detektiv uporablja naprave za zvočno snemanje (diktafone) ali druge pripomočke za zavarovanje dokazov in sledi. Naprave za zvočno snemanje lahko uporablja le na podlagi jasno izkazane pisne ali zabeležene ustno izražene privolitve osebe, glede katere se bo naprava za zvočno snemanje uporabila.
Detektiv ne sme:
– opravljati upravičenj, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policija, sodišča in drugi pravosodni organi;
– uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo;
– opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne ali obveščevalne službe in za politične stranke ter ustanove, katerih ustanovitelji so politične stranke.
Ne glede na določbe tega člena sme detektiv pristojnosti iz 26. in 27. člena tega zakona izvajati tudi za državne organe.
Informacije in podatki, ki jih je detektiv zbral za stranko, se štejejo za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in se ne smejo posredovati tretjim osebam.
Informacije in podatke iz prejšnjega odstavka je detektiv dolžan varovati tudi po opravljeni storitvi za stranko.
Informacije in podatke, ki jih je detektiv zbral za stranko, lahko obdeluje in uporablja samo za namen, za katerega so bili pridobljeni.
Detektiv je dolžan po izpolnitvi pogodbe stranki izročiti vse, v okviru pogodbe zbrane podatke.
Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja, oziroma so mu bile zaupane, zavezan k varovanju poslovne skrivnosti, varovanju tajnih in osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje teh podatkov. Vse skrivnosti in podatke, ki jih je pridobil pri opravljanju detektivske dejavnosti, mora varovati tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti.
Kadar detektiv pri svojem delu odkrije podatek o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je dolžan podati ovadbo pristojnemu organu.
34. člen
(pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti tujih detektivov)
Tuje pravne in fizične osebe s sedežem v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: tuji detektivi), lahko opravljajo detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kot so s tem zakonom določeni za detektive s sedežem v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
Tuji detektivi, ki so v matični državi pridobili pravico do opravljanja detektivske dejavnosti, lahko v Republiki Sloveniji opravljajo detektivsko dejavnost stalno, prek ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stalno) ali občasno (v nadaljnjem besedilu: čezmejno). Dejavnost lahko opravljajo v vseh statusnih pravnih oblikah, vendar se mora pred prvim opravljanjem detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji preveriti, če izpolnjujejo pogoje.
Matična država je tista država, v kateri so osebe iz prejšnjega odstavka pridobile pravico do opravljanja detektivske dejavnosti pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.
Za postopek odločanja o pravici tujega detektiva do opravljanja detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, pomen izrazov ter postopek izdaje soglasja se uporabljajo predpisi, ki urejajo področje storitev na notranjem trgu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), in predpisi s področja priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, če ni s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določeno drugače.
Pod enakimi pogoji, kot veljajo za tujega detektiva, se presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja detektivsko dejavnost in je pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v tujini.
Vlogo za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji se pošlje pristojnemu organu. Vsebovati mora:
– osebne podatke tujega detektiva, ki bo izvajal detektivsko dejavnost na območju Republike Slovenije (ime in priimek ali naziv pravne osebe, državljanstvo, naslov, kraj in poštna številka, matična država, telefon, elektronski naslov);
– dokazilo matične države o izvajanju detektivske dejavnosti (dovoljenje za izvajanje detektivske dejavnosti, ki ga je izdala matična država z imenom in naslovom pristojnega organa);
– dokazila o pridobljeni poklicni kvalifikaciji iz 35. člena tega zakona;
– potrdilo, da osebi ni prepovedano izvajanje teh storitev v matični državi;
– dokazilo iz države, kjer je imel v zadnjih petih letih stalno prebivališče, da ni bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, za prekrške z elementi nasilja ali s področja prepovedanih drog;
– dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki bi lahko nastala pri njihovem delu.
Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v matični državi, pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji, in obsega kritje in pogoje, določene s tem zakonom.
Če detektivska dejavnost kot poklic v matični državi ni pravno urejena, mora prosilec poslati dokazila, da je opravljal detektivsko dejavnost neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v zadnjih desetih let.
Listine iz šestega odstavka tega člena in 12. člena tega zakona morajo biti prevedene v slovenski jezik.
Tujega detektiva, ki opravlja detektivsko dejavnost, pristojni organ vpiše v evidenco detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost, in o tem obvesti osebo ter ministrstvo. Z vpisom v evidenco se šteje, da ima oseba pridobljeno soglasje za opravljanje detektivske dejavnosti in o tem obvesti pristojni organ matične države osebe.
Tujim detektivom, ki v matični državi nimajo podeljene službene izkaznice, pristojni organ izda po uradni dolžnosti službeno izkaznico za čezmejno opravljanje dejavnosti, s katero izkazuje pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Tujim detektivom, ki v Republiki Sloveniji želijo stalno opravljati detektivsko dejavnost, ustanoviti detektivsko družbo ali se trajno zaposliti, se službena izkaznica izda v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega zakona.
Na zahtevo inšpektorja inšpektorata ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ali policista mora tuji detektiv, ki opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, pokazati dokazilo, da ima dovoljenje za izvajanje detektivske dejavnosti, in predložiti pooblastilo o opravljanju detektivske storitve.
Pred prvim stalnim ali čezmejnim opravljanjem detektivske dejavnosti, ustanovitvijo detektivske družbe, vpisom podjetnika posameznika v poslovni register ali zaposlitvijo pristojni organ na podlagi vloge preveri izpolnjevanje pogojev in poklicno kvalifikacijo tujega detektiva po tem zakonu. Namen predhodnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in poklicnih kvalifikacij je ugotovitev znanj, spretnosti in kompetenc ter s tem preprečitev resne škode za varnost naročnikov in pravic drugih oseb.
Vloga za priznavanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah EU. Poleg dokazil iz šestega odstavka 34. člena tega zakona se vlogi priložijo dokazila o državljanstvu, diploma, spričevalo ter druga dokazila o izobrazbi in izkazi o strokovni usposobljenosti ter poklicnih izkušnjah, dokazila o drugih kvalifikacijah ter dokazila o vsebini in poteku usposabljanja.
Če pristojni organ v postopku primerjave pisne dokumentacije o kandidatovih poklicnih kvalifikacijah s poklicnimi kvalifikacijami za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji ugotovi, da poklicne kvalifikacije ne ustrezajo, izda o ugotovitvi začasno odločbo, v kateri osebo pozove, da opravi dopolnilna ukrepa:
preizkus poklicne usposobljenosti ali
izpolnitev manjkajočih pogojev za priznavanje ustreznosti poklicnih kvalifikacij v določenem prilagoditvenem obdobju.
Če pristojni organ v predpisanem roku ne odloči, se šteje da je poklicna kvalifikacija priznana. O pritožbi odloča ministrstvo.
Tuja pravna in fizična oseba iz držav, ki niso članice EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, ki ima v matični državi pridobljeno pravico do opravljanja detektivske dejavnosti, lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot veljajo za tuje detektive, ob dodatnem pogoju vzajemnosti.
Materialna vzajemnost obstaja, če lahko državljan Republike Slovenije v državi, ki ni članica EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, opravlja reguliran poklic pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani držav, ki niso članice EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, in izpolnjevanje pogojev za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kot je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za državljane držav, ki niso članice EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije.
Osebi iz držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, in tuji pravni ter fizični osebi iz držav, ki niso članice EU, se soglasje zavrne, če ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem zakonom.
Soglasje se odvzame pod enakimi pogoji, kot veljajo za odvzem licence ali detektivske izkaznice v skladu z določbami tega zakona.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektorat ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Inšpekcijski nadzor izvršujejo inšpektorji.
Inšpektor nadzira izvrševanje predpisov na področju detektivske dejavnosti, in sicer:
– preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je dolžan voditi pristojni organ;
– preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje detektivske dejavnosti;
– preverja obstoj in veljavnost pooblastil o izvajanju storitev detektivske dejavnosti;
– v primeru sklenjene pogodbe preverja namen in veljavnost za izvajanje detektivske dejavnosti;
– opravlja nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb;
– preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je detektiv dolžan voditi;
– ugotavlja spoštovanje določb o izvajanju nalog, ki jih detektiv ne sme opravljati;
– pri detektivu ugotavlja način varovanja podatkov, pridobljenih pri opravljanju detektivske dejavnosti ali v zvezi z njo.
Na zahtevo inšpektorja mora detektivska družba ali detektiv predložiti na vpogled pooblastilo o opravljanju detektivske storitve za stranko.
Pri izvajanju svojih nalog inšpektorji sodelujejo z državnimi organi in organizacijami ter nosilci javnih pooblastil, ter zahtevajo pomoč policije, drugih inšpekcijskih služb in strokovnjakov s posameznih strokovnih področij, ki so predmet nadzora.
Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, še naslednje pristojnosti:
predlaga pristojnemu organu odvzem licence, če detektiv ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti oziroma če v določenem roku ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
– začasno prepove opravljati dejavnost in predlaga pristojnemu organu odvzem licence, če zaradi nezakonitega dela detektiva ali detektivske družbe obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red ali javno varnost ali premoženje večje vrednosti ali hujša grožnja javnemu interesu;
– predlaga pristojnemu organu uvedbo postopka za ugotovitev detektivove disciplinske odgovornosti;
– predlaga pristojnemu organu sprejem ukrepov za odpravo pomanjkljivosti;
– izvaja postopke o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja postopek o prekršku.
Pravne in fizične osebe so dolžne spoštovati ukrep, ki jim ga izreče inšpektor.
Zoper odločbo inšpektorja iz druge alineje prvega odstavka tega člena je v osmih delovnih dneh od njene vročitve dovoljena pritožba na ministrstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
O pritožbi odloči ministrstvo v osmih delovnih dneh.
Inšpektor lahko zaseže predmete ali dokumentacijo, ki je predmet kršitve tega zakona, na podlagi zakona, ki ureja postopek o prekršku.
Za zagotavljanje podatkov o detektivih, ki v Republiki Sloveniji pridobijo licenco, in tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost v skladu s tem zakonom, pristojni organ vzpostavi in vodi:
– evidenco detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost;
– evidenco obdobnih usposabljanj.
Evidenca detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost, vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva);
– EMŠO;
– državljanstvo;
– stalno oziroma začasno prebivališče;
– šolsko izobrazbo;
– zaposlitev;
– datum opravljenega usposabljanja;
– datum in številko izdane licence, detektivske izkaznice ali soglasja za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji;
– datum odvzema licence;
– o sedežu in naslovu poslovnih prostorov.
Podatki o imenu in priimku detektiva, številki licence, nazivu in sedežu firme so javni in se objavijo na spletni strani pristojnega organa.
Z namenom zagotavljanja podatkov o obdobnih usposabljanjih detektivov pristojni organ vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek detektiva;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva);
– EMŠO;
– državljanstvo;
– stalno oziroma začasno prebivališče;
– datum in številka izdane licence;
– datum pričetka usposabljanja;
– datum opravljenega usposabljanja;
– tema izvedenega usposabljanja.
V evidence, ki jih po tem zakonu vodi pristojni organ, imajo v okviru svojih pristojnosti pravico vpogleda uradne osebe ministrstva in inšpektorji, pristojni za izvajanje nalog iz tega zakona.
Upravljavci evidenc in upravičenci do vpogleda morajo podatke iz evidenc, s katerimi so se seznanili, varovati v skladu z zakoni, ki urejajo varstvo teh podatkov, in jih uporabiti le pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti ali drugih nalog po tem zakonu.
Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog mora detektiv voditi evidence:
– pooblastil o opravljanju detektivskih storitev;
– poročil o opravljenih detektivskih storitvah.
Evidenca pooblastil o opravljanju detektivskih storitev vsebuje: podatke o naročniku detektivske storitve (ime, priimek in naslov fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe); podatke o pooblastilu o opravljanju detektivske storitve (zaporedna številka pooblastila, datum sklenitve in datum izpolnitve pooblastila); podatke o področju zbiranja informacij (navedba področja zbiranja podatkov iz 26. člena tega zakona in opis vsebine detektivske storitve oziroma predmeta).
Evidenca poročil o opravljenih detektivskih storitvah vsebuje: podatke o pooblastilu (številka, datum), na podlagi katerega je bilo izdelano poročilo, podatke o posamezniku (ime in priimek, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča), podatke o pravni osebi (firma in sedež pravne osebe), o kateri so se zbirale informacije; vrste in način uporabljenih upravičenj (razgovor, osebna zaznava, foto in video snemanje, pridobitve informacij iz evidenc).
Podatki iz evidence detektivov in detektivskih družb, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost, se hranijo pet let od prenehanja ali odvzema licence detektiva.
Po prenehanju ali odvzemu licence iz prejšnjega odstavka se v evidenci vodijo le podatki o imenu, priimku, naslovu, podatki o firmi in sedežu ter odvzemu licence detektiva.
Podatki v evidenci pooblastil se hranijo pet let po izpolnitvi obveznosti iz pooblastila, podatki v ostalih evidencah pa pet let od vnosa podatka v evidenco.
Pri ravnanju z dokumentarnim gradivom so detektivi dolžni ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
Evidence iz tega poglavja se lahko vodijo tudi v elektronski obliki.
Posameznik ima pravico do vpogleda v svoje podatke v evidencah.
Detektiv je podatke iz evidenc dolžan posredovati na zahtevo pristojnega organa ali inšpektorja.
Za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti lahko ministrstvo za vodenje in upravljanje zbirk podatkov pridobiva in uporablja podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi, lokalne skupnosti in osebe z javnim pooblastilom. Ministrstvo podatke pridobiva brezplačno.
Za namene iz prejšnjega odstavka lahko podatke pridobiva in uporablja tudi pristojni organ.
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje detektiv, ki:
– ne opravlja dejavnosti v statusni obliki iz 3. člena tega zakona;
– opusti dolžnost nadzora nad opravljanjem pripravništva oseb na praksi ali vajencev iz 4. člena tega zakona;
– nima zavarovane odgovornosti za škodo v skladu z določbami 5. člena tega zakona;
– opravlja detektivsko dejavnost brez ustrezne licence (prvi odstavek 10. člen);
– na zahtevo upravičene osebe, policista ali inšpektorja ne pokaže detektivske izkaznice (tretji odstavek 10. člena);
– opravlja detektivsko dejavnost, ne da bi izpolnjeval pogoje iz 12. člena tega zakona;
– opravlja detektivsko dejavnost kljub odvzemu licence iz 16. člena tega zakona;
– opravlja detektivsko dejavnost kljub prepovedi opravljanja čezmejne dejavnosti iz 20. člena tega zakona;
– ne vrne službene izkaznice v določenem roku (prvi odstavek 21. člena);
– opravlja detektivsko dejavnost brez pisnega pooblastila, sklenjenega s stranko (prvi odstavek 25. člena);
– pridobiva informacije in opravlja dejavnosti v nasprotju s 26. členom tega zakona;
– izvaja upravičenja v nasprotju s 27., 28., 29., 30. in 31. členom tega zakona;
– uporabi neupravičeno in brez soglasja tehnična sredstva iz 31. člena tega zakona;
– opravlja naloge, ki so mu prepovedane (32. člen);
– pri varovanju poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, njihovi obdelavi ter uporabi ravna v nasprotju s 33. členom tega zakona;
– opravlja detektivsko dejavnost iz VII. poglavja pred vpisom v evidenco (deseti odstavek 34. člena);
– na zahtevo inšpektorja ne predloži na vpogled pooblastila o opravljanju detektivske storitve (tretji odstavek 38. člena);
– kljub začasni prepovedi opravlja dejavnost (druga alineja prvega odstavka 39. člena);
– ne vodi evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali jih vodi pomanjkljivo (45. člen);
– ne hrani podatkov v skladu z določenimi roki (46. člen);
– ne dovoli vpogleda v evidence (prvi odstavek 48. člena).
Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne ali fizične osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, ki opravlja detektivsko dejavnost brez ustrezne licence, kot to določa prvi odstavek 10. člena tega zakona.
Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje pravna oseba, organizacija ali zavod, ki pri izvajanju javnega pooblastila ravna v nasprotju z drugim odstavkom 23. člena tega zakona.
Licence in detektivske izkaznice, izdane na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 32/94, 96/02, 90/05, 60/07 in 29/10), ostanejo v veljavi.
Pristojni organ v treh letih od uveljavitve tega zakona obstoječe detektivske izkaznice uskladi z določbami tega zakona.
Podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 32/94, 96/02, 90/05, 60/07 in 29/10) se uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
– Pravilnik o detektivski izkaznici (Uradni list RS, št. 10/04);
– Pravilnik o programu in postopku preizkusa znanja kandidatov za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti (Uradni list RS, št. 79/99);
– Pravilnik o ravnanju z osebnimi podatki in o načinu vodenja osebnih podatkov pri opravljanju detektivske dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/03 in 25/08);
– Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru na področju detektivske dejavnosti, službeni izkaznici inšpektorja za zasebno varstvo in o postopku za njeno izdajo (Uradni list RS, št. 52/03) in;
– Pravilnik o posebnem delu strokovnega izpita za inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 126/04 in 138/06).
– Pristojni organ uskladi Statut Detektivske zbornice Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 104/03) z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Minister, pristojen za notranje zadeve, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona podrobneje predpiše:
– obliko, vsebino in ceno certifikata o licenci in detektivske izkaznice;
– vsebino vloge za pridobitev licence;
– programe usposabljanja in izpopolnjevanja detektiva, tarifo, kadrovske in materialne pogoje izvajanja programov ter način preverjanje znanja;
– vsebino in trajanje obdobnega usposabljanja.
Postopki odvzema licence ali detektivske izkaznice, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso pravnomočno zaključeni, se dokončajo po zakonu, ki je za imetnika ugodnejši.
Upravni postopki podelitve licence ali detektivske izkaznice, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso pravnomočno zaključeni, se dokončajo po tem zakonu.
Osebam, ki so opravile detektivski izpit pred uveljavitvijo tega zakona in niso zaprosile za licenco detektiva, se detektivski izpit v obdobju petih let od uveljavitve tega zakona prizna.
Pristojni organ vsem, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona licenco za opravljanje detektivske dejavnosti, v skladu s tem zakonom podeli certifikate o licenci v 12 mesecih od uveljavitve zakona.
Detektivi, ki imajo izdano licenco po Zakonu o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 32/94, 96/02, 90/05, 60/07 in 29/10), morajo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona skleniti zavarovanje odgovornosti po določbah tega zakona.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 32/94, 96/02, 90/05, 60/07 in 29/10).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar
Predsednik