Detektiva podrobno seznanite s problemom in natančno oblikujte vprašanja, na katera želite dobiti odgovor oz. katere dokazne materiale potrebujete.
Preden najamete detektiva, se prepričajte, ali je resnično detektiv, torej član Detektivske zbornice Republike Slovenije.
Detektiv lahko opravlja dejavnosti na področjih, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD-1).
Ponedeljkov probono dan detektivske dejavnosti je zelo odmeval po slovenskih medijih. Na zbornici smo imeli zelo pester dan z veliko obiskov, tako posameznikov, kot medijskih hiš. Tudi detektivi poročajo o velikem zanimanju. Detektivom, ki ste sodelovali pri izvedbi probono dneva, se zahvaljujemo.
Naslednje leto 21.10.2019 akcijo ponovimo in že sedaj vabimo, da se k akciji pridružite vsi detektivi.
Povezave do prispevkov različnih medijev:
RTV Slo – Dnevnik
POP TV 24ur
POP TV 24ur zvečer
Svet na Kanalu A
RTVSLO MMC – mmc.rtvslo.si
Radio Prvi
Radio Maribor
Siol.net
RTS24.si
Finance
Dnevnik
Svet24.si
Slovenske novice
Dne 21.10.1994 je bila ustanovna skupščina DeZRS, na kateri je bila ustanovljena DeZRS. Sprejet je bil statut, znak in izvoljeno je bilo prvo vodstvo. Iz tega razloga so člani UO sprejeli sklep, da se dan 1. skupščine DeZRS 21. oktober obeleži kot probono dan detektivske dejavnosti vsako leto.
21.10. letos pade na nedeljo, zato se bo probono dan izvedel v ponedeljek, 22.10.2018 med 10.00 in 14.00 uro.
Na ta dan se bo predstavilo delo detektivov in delili krajši brezplačni nasveti po predhodni najavi strank.
Predsednik DeZRs dr. Miha Dvojmoč bo prisoten v prostorih DeZRS in na voljo za pogovor ali krajši nasvet.
Na tej povezavi se nahaja seznam detektivov, ki bodo sodelovali na Probono dnevu – kliknite tu!
Predsednik DeZRS, doc. dr. Miha Dvojmoč in sekretarka DeZRS, Polona Hrastnik sta se v ponedeljek, 12. februarja 2018 v prostorih Varuha človekovih pravic sestala z Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, njenim namestnikom Ivanom Šelihom in svetovalko varuha Ano Marijo Polutnik.
Na srečanju so govorili predvsem o detektivski dejavnosti, delovanju detektivov v skladu s ZDD-1 ter o problematiki nezakonitega izvajanja upravičenj, ki so podeljena licenciranim detektivom. Predsednik DeZRS je Varuhinjo seznanil z nezakonitimi praksami, ki se v zadnjem obdobju celo povečujejo, in sicer predvsem na področju preverjanja bolniških staležev, ko nepooblaščene osebe, ki niso varnostno preverjene, opravljajo nadzor bolniškega staleža. Ker gre za grob poseg v človekove pravice, pri čemer je nadzorovani občutno šibkejša stranka, je prav, da se s tem seznani tudi Varuhinjo človekovih pravic. Obenem so govorili tudi o nujnosti prenove zakonodaje na področju detektivske dejavnosti tudi v luči zagotavljanja varstva človekovih pravic in učinkovitega pravnega varstva ter potrdili, da bodo dosedanje pripombe varuha v zvezi z pritožbenim postopkom upoštevane pri prenovi predpisov, varuhinja pa je izrazila pripravljenost, da bo spremljala prenovo zakonodaje in v kolikor bo potrebno tudi sodelovala s svojimi pripombami ter predlogi.
Detektivska zbornica opozarja na problem nadzora bolniškega staleža, ki ga nezakonito opravljajo nepooblaščene osebe in s tem posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. V zvezi s tem in ob sodelovanju konfederacije sindikatov Slovenije, je bil v medijih objavljen tudi članek, ki si ga lahko preberete na povezavi tukaj. Detektiv z licenco je edina oseba, ki lahko opravlja nadzor bolniškega staleža ob tem pa zavaruje tako pravice delavca kot delodajalca.
Detektivska zbornica Republike Slovenije je v prostorih Policijske akademije v Tacnu organizirala prednovoletno srečanje na katerem so se članom zbornice pridružili tudi številni povabljeni gostje in predstavniki medijskih hiš. Ob tem so udeležence nagovorili dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora, generalni direktor policije mag. Marjan Fank, dekan Fakultete za varnostne vede dr. Andrej Sotlar ter predsednik DeZRS dr. Miha Dvojmoč.
V svojih nagovorih so predvsem poudarili pomembnost sodelovanja med detektivi in policijo, prispevek detektivov k zagotavljanju nacionalne varnosti ter zagotovilo strokovnosti, ki ga detektivi predstavljajo v javnosti. Srečanje se je nato nadaljevalo z ogledom Muzeja slovenske policije in sproščenim druženjem v prostorih policijske akademije.
Objava v medijih: RTVS
Detektivska zbornica Republike Slovenije pripravlja prednovoletno srečanje za svoje člane, partnerje in širšo javnost z namenom spoznavanja in širjenja zavesti o pomenu detektivske dejavnosti.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite prednovoletnega srečanja, ki bo v
Policijske Akademije v Tacnu, na naslovu Tacenska 56, Ljubljana.
Po pozdravnem nagovoru predsednika DeZRS dr. Miha Dvojmoča, predsednika DZ dr. Milana Brgleza, dekana Fakultete za Varnostne vede dr. Andreja Sotlarja in direktorja Policijske Akademije v Tacnu Danijela Žibreta sledi ogled muzeja in pogostitev.
Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se na srečanje prijavite najkasneje do 06.11.2017, na elektronski naslov detektivska-zbornica@siol.net. Za vsa dodatna vprašanje se obrnite na sekretarko zbornice Polono Hrastnik, tel.: 051 330 327.
Brez prijave vstop ne bo mogoč zaradi pravil o vstopu na območje Policijske Akademije v Tacnu.
Veselimo se srečanja z vami!
Detektivska zbornica RS se je 24. oktobra udeležila 2. Dneva nacionalne varnosti, ki ga organizirajo Fakulteta za varnostne vede, Fakulteta za družbene vede in Slovensko združenje za varen svet. Poslušali smo razpravo na z naslovom »GROŽNJE NACIONALNI VARNOSTI IN ODZIV DRŽAVE« ter sodelovali na naši stojnici na Trgu republike.
Na stojnici se je odvijala predstavitev detektivske dejavnosti in prikaz določenih postopkov, kot so npr. pravilna izvedba testa alkoholiziranosti, uporaba naprav za prikrito komunikacijo, nastavljanje pasti za tatove, itd.
Mimoidoči so imeli priložnost v živo videti del delovanja detektivov in se z njimi tudi pogovoriti ter jim zastaviti vprašanja ali konkretne težave, ki bi jih želeli rešiti. Detektivi, ki so sodelovali na stojnici so z veseljem odgovarjali na vprašanja in svetovali, kako pravilno postopati v konkretnih situacijah.
Nekaj utrinkov si lahko pogledate v spodnji galeriji in kratkem video posnetku.
Preden najamete detektiva, se prepričajte, ali je resnično detektiv, torej član Detektivske zbornice Republike Slovenije. Tisti, ki ni, ni detektiv in po zakonu ne sme opravljati detektivskih storitev. Zakaj to poudarjamo? Zato, ker je v Sloveniji tudi nekaj takšnih oseb ali celo gospodarskih družb, ki ponujajo »detektivske storitve«. Stranke, ki jih najamejo, imajo kasneje zelo pogosto nevšečnosti in težave, ker so najele osebe, ki nimajo detektivske licence in delujejo nezakonito ter neredko pri opravljanju »detektivskih nalog« zabredejo v hude težave kot so: (izsiljevanja, grobo ravnanje ipd.), zaradi česar se v postopku znajde tudi naročnik!
Detektiv se je stranki dolžan predstaviti z značko in izkaznico, ki ju podeljuje pristojni organ Detektivska zbornica Republike Slovenije, in če stranka želi, ji pokaže tudi licenco.
Detektiva podrobno seznanite s problemom in natančno oblikujte vprašanja, na katera želite dobiti odgovor oziroma katere dokazne materiale potrebujete. Ne prekrivajte mu prav nobenih dejstev in podatkov, kajti s tem mu otežite delo, sebi pa povečate stroške. Tudi če ne bosta našla skupnega jezika, ga zavezuje poklicna molčečnost!
Zahtevajte tudi, da Vam še pred podpisom pogodbe pove okvirno ceno preiskave in vse okoliščine, ki lahko vplivajo nanjo. Primer, ki se vam dozdeva lahko rešljiv, je pa v resnici trd oreh in temu primerna bo tudi cena. Detektivsko delo ni lahko in ni poceni. Ob sklenitvi pogodbe bodite pozorni na določila v njej. Običaj je, da detektivi vzamejo predujem, še preden začno s preiskavo, medtem ko izstavijo račun po zaključeni preiskavi in oddanem poročilu. Priporočena cena urne postavke detektiva je 90,00 EUR, vendar lahko odstopa glede na zahtevnost posameznega primera in ceno, ki jo posamezen detektiv dosega na trgu detektivskih storitev.
Lahko se pogodite tudi za pavšal, kar se običajno izkaže kot najboljša rešitev, še zlasti, kadar gre za zahtevnejši primer. Detektivu morate plačati tudi kilometrino, dnevnice in druge potrebne razumne stroške. Večina detektivov se s stranko dogovori za limit, do katerega lahko sami presojajo o upravičenosti stroška, medtem ko za strošek nad limitom potrebujejo pristanek stranke. Vsak detektiv bo naredil vse, kar je v njegovih močeh, da bo zadovoljil stranko in rešil njen primer. Vendar so tudi primeri, ki jih detektiv kljub vsemu trudu, znanju, izkušnjam in delu, ki ga je vložil v njegovo reševanje, ne more rešiti oziroma so rezultati in ugotovitve drugačni, kot jih je pričakoval naročnik. Tudi v takem primeru ste mu dolžni izplačati pogodbeno dogovorjeni znesek.
